5. športni dan – Misija po idrijski kulturni dediščini

Zadnji športni dan je potekal po ulicah Idrije. S tablico v roki smo se odpravili na misijo po Idriji in spoznavali našo bogato kulturno dediščino. Dan je bil zelo zanimiv in tudi vreme nam je bilo naklonjeno.

Objavljeno v Športni dnevi | Komentiraj

4. tehniški dan – Srednjeveški gradovi

Zadnji tehniški dan je bil v znamenju gradov. Učenci so v skupini pripravili material za delo in izdelali načrt gradu. Po načrtu so ustvarili gradove in nas popeljali v srednjeveški čas.

Objavljeno v Tehniški dnevi | Komentiraj

3. tehniški dan – Hladilna torba

Ker se počasi približujejo vroči poletni dnevi, nam bo prijala hladna in  osvežilna pijača. Seveda zato potrebujemo hladilno torbo. Učenci so izdelali krasne torbe, ki si jih lahko ogledate spodaj.

Objavljeno v Tehniški dnevi | Komentiraj

3. naravoslovni dan – Prva pomoč

3. naravoslovni dan bi morali preživeti ob Cerkniškem jezeru, vendar nam trenutne razmere tega ne dopuščajo. Zato smo izbrali drugo dejavnost, ki je zelo zanimiva, hkrati pa zelo uporabna v vsakdanjem življenju.

V tednu od 8. do 15. maja poteka teden RDEČEGA KRIŽA Slovenije. Vsako leto pripravijo v ta namen številne dejavnosti. Za osnovne šole so pripravili 10 različnih dejavnosti. Učenci so si izbrali tri in po navodilih rešili pripadajoče naloge. Izbirali so lahko med različnimi temami:

  1. kdaj kličemo in kdaj ne kličemo 112?
  2. nesreče doma
  3. če se zgodi nesreča in potrebujem pomoč
  4. komplet prve pomoči
  5. sum na zlom roke in krvavitev iz nosu
  6. oskrba odrgnine
  7. oskrba opekline na roki
  8. temeljni postopki oživljanja
  9. položaj za nezavestnega
  10. prepoznava nujnega stanja

Učenci so med izbranimi aktivnostmi  izbrali največkrat Kdaj kličemo in kdaj ne kličemo 112?, Nesreče doma in Temeljni postopki oživljanja. Naravoslovni dan  jim je bil všeč. So mnenja,da so se veliko naučili in da bodo znanje lahko uporabili tudi v praksi. Je pa kar nekaj učencev napisalo, da bi raje imeli naravoslovni dan ob Cerkniškem jezeru.

Mnenja učencev:

Naravoslovni dan mi je bil zanimiv. Najbolj mi je bilo zanimivo, ker sem brata postavila v položaj nezavestnega. Čeprav so mi bile dejavnosti malo težke, mi je šlo. Upam, da bi še kdaj lahko izvedli tak naravoslovni dan. A vseeno bi raje šla k cerkniškemu jezeru.

Naravoslovni dan je bil zanimiv. Veliko sem se naučila o prvi pomoči. Naučila sem se postaviti osebo v položaj nezavestnega. Naravoslovni dan se mi je zdel zelo koristen, ker stvari potrebujemo v vsakodnevnem življenju.

Naravoslovni dan se mi je zdelo poučen in uporaben. Lahko bomo nekega dne nekomu rešili življenje, pa četudi le s tremi kliki na telefon. »Enota 112« pomaga in rešuje življenje. Prav se mi zdi, da se o tem učimo.

Meni se je zdel naravoslovni dan poučen in zabaven. Veliko sem se naučil in zapomnil. Zdaj vem, kako pomagam drugim, če se poškodujejo. Upam, da bomo še kdaj imeli naravoslovni dan. Zelo sem užival ob gledanju oživljanja.

Ta naravoslovni dan mi je bil zelo všeč, ker smo ga izpeljale skupaj z mami in sestrico. Tako jaz kot sestrica sva uživali že, ko smo demonstrirali poškodbe ter jih risali z maminimi ličili. Zdi se mi pravilno, da so tudi že najmlajši otroci, ki se ob poškodbah hitro prestrašijo, seznanjeni z ukrepi, ki jih je potrebno izvesti, ko do tega pride. Upam, da bo teh poškodb čim manj. V primeru, da pa do njih pride, da bom znala odreagirati. Zgodil pa se mi je tudi en neprijeten pripetljaj med našim naravoslovnim dnem. Namazala sem se po obrazu z neprimernim ličilom in potem nisem mogla narisanih pikic odstraniti. Po vseh kremah, ki smo jih uporabili je na koncu pomagal alkohol, da mi je mami lahko odstranila narisane pikice, ki so prikazovale alergijo.

Ta naravoslovni dan je bil zanimiv. Naučil sem se, kako oživljati in kako uporabljati zdravniške pripomočke. Zelo mi je bil všeč tudi smešen filmček o oživljanju. Ta naravoslovni dan mi je bil zelo všeč.

Najprej sem prebral vse možnosti in se odločil za tretjo nalogo. Nato sem izpolnil preglednico. Pri nekaterih filmčkih sem se nasmejal. Nato sem rešil še drugi dve nalogi. Naravoslovni dan se mi je zdel dokaj poučen. Zagotovo pa bi bil v šoli bolj zanimiv, saj bi prišla medicinska sestra.

Naravoslovni dan je bil zelo zanimiv. Naučila sem se veliko novega. Čeprav smo to temo obravnavali že prejšnja leta, je bilo zanimivo. Ko sem gledala posnetek pri 8. nalogi, sem se najprej nasmejala, potem pa sem gledala, kako oživljajo soseda. Taka tema naravoslovnega dneva se mi je zdela poučna in zanimiva.

Naravoslovni dan mi je bil všeč zato, ker sem izvedel veliko koristnega o medicini. Ta tema me zelo zanima, zato sem naloge opravljal z veseljem. Zelo mi je bilo všeč, ker mi je pri tem pomagala mama in mi vse razložila in povedala, kakšen primer, ki ga je doživela v službi. Najbolj sem užival, ko sem jo obrnil v položaj nezavestnega.

Ta naravoslovni dan mi ni bil všeč. Všeč mi je bil samo posnetek oživljanja. Najboljša šala je bila, da je babico infarkt, ko jo prosiš za denar. Vse ostalo je bilo dolgočasno. Rajši bil šel v Cerknico.

Ta naravoslovni dan mi je bil všeč zato, ker je bil poučen. Tema je bila zanimiva. Velikokrat lahko to znanje uporabiš. Lepo bi bilo, da bi s sošolci lahko obiskali Cerkniško jezero. Upam, da bo poškodb čim manj.

Pri naravoslovnem dnevu mi je bilo najbolj zanimivo, kako postavimo nezavestnega v stabilni bočni položaj. To bom lahko uporabil, če bom videl nezavestno osebo. Najbolj mi je bilo všeč, da sem danes spoznal nevarna mesta na kmetiji. Pokazal jih bom tudi prijateljem, ki pridejo na obisk. Znam uporabiti tudi prvo pomoč

Ta oblika naravoslovnega dneva mi ni bila všeč, ker nisem mogel nič poskusiti. Všeč mi je bila 3. vaja, ker sem lahko oblikoval svoj postopek nesreče. Naučil sem se, kako opišeš nesrečo. Z mamo sva jo simulirala.

Naravoslovni dan je bil zanimiv, veliko novega sem izvedel. Rad delam z računalnikom, ampak pisati pa ne maram. Všeč mi je bil Power Point, učni list in youtube. Rajši pa bi šel k cerkniškemu jezeru.

Naravoslovni dan mi je bil zelo dober in zanimiv, ampak bi si raje ogledal Cerkniško jezero. Bilo mi je tudi všeč, ko sem gledal, kako postaviti ponesrečenca v položaj nezavestnega. Naučil sem se povijati roko.

Moje mnenje je, da je ta naravoslovni dan poučen. Za tistega, ki še ni videl, kaj mora storiti v nevarnosti, je ta naravoslovni dan dober. Danes sem osvežil svoje znanje, ki sem ga spoznal v prejšnjih razredih. Upam, da nikoli ne bom doživel kaj od tega. Če bi to doživel, bi storil to, kar je tukaj napisano.

Današnji ND mi je bil zelo všeč, ker sem imel pomoč mame, ki je medicinska sestra. Zelo mi je bilo všeč, ker sem lahko probal na pravem človeku z avtomobilsko prvo pomočjo. Še posebej mi je bilo všeč, da si lahko izbral tri svoje najljubše naloge. Ta ND mi je bil zelo všeč, ker obožujem medicinsko delo. Želim si še več takih ND.

Naravoslovni dan mi je bil všeč, ker sem se naučila veliko novega. Naučila sem se dati človeka v položaj nezavestnega. Pri tem sem ponovila nesreče doma. Ob učenju sem se zabavala z družino. Naučila sem se tudi pravilno poviti koleno.

Objavljeno v Naravoslovni dnevi | Komentiraj

2. tehniški dan – Pošastko

Učenci so v okviru tehniškega dne izdelovali pošastka. Idejo smo dobili v učbeniku za gospodinjstvo, kjer so navedeni vsi postopki izdelave. Izdelek vključuje tkanje, kvačkanje, šivanje in vezenje. Glede na to, da se učenci zelo malo srečujejo z ročnimi spretnostmi, se nam je zdela ta ideja več kot dobrodošla. Izdelek so učenci izdelovali doma ob pomoči videoposnetka in učbenika. Nastali so krasni POŠASTKOTI.

 

Objavljeno v Tehniški dnevi | Komentiraj

4. ŠD – ŠD v dnevni sobi

Tudi 4. športni dan smo organizirali “od doma”. Tokrat so imeli učenci tri možnosti: pohod, kolesarjenje, izbrane vaje na domu. Večina učencev se je odločila za pohod in kolesarjenje. Več pa bodo povedali sami.

Za pohod na Rejčev grič, smo se odločili zato, ker se že dlje časa odpravljamo. Tokrat nam je uspelo. Pot smo začeli Za gradom pri noni Majdi, kjer smo pobrali tudi psa Kimija, zelo rad hodi z nami na pohode.  Nato smo pot nadaljevali po Skirci, skozi Češnjice do Razpotja.  Tam smo skrajno levo nadaljevali pot po makedamski cesti. Ko smo prišli do prve stranske poti, smo zavili desno in se povzpeli po lepi gozdni poti do travnika. Med potjo smo opazili, kam bomo prišli nabirati borovnice, ko bodo dozorele. Povzpeli smo se čez travnik, mimo zelo lepega brezovega gozda, kjer smo se tudi slikali. Kmalu smo zagledali Rejčev grič. Na vrhu smo si privoščili malico, si od blizu šli pogledati pava na bližnji kmetiji in se počasi odpravili proti domu. Imeli smo se zelo lepo.

 

Midva sva se odpravila na pohod na Hleviše, po Lovski poti. Za nazaj sva hodila po poti do Pšenka. Tam sva si namočila noge in pojedla malico. Na poti nazaj sva nabirala smrekove vršičke za sirup. Na sprehodu sva se imela lepo.

 

Od doma smo se skupaj z bratoma Nejcem in Klemenom napotili proti  okrepčevalnici Pr fežnarju, pot nas je peljala pol levem bregu reke Idrijce proti Idriji. V Idriji smo naredili krajši postanek. Pot smo nadaljevali preko Pšenka proti koči, pri koči smo si privoščili malico iz nahrbtnika in po krajšem postanku nadaljevali pot proti vrhu Hleviš. Z vrha Hleviš smo se razgledali po okoliških hribih in dolinah (Idrijska Bela, Idrijski Log, Zadlog, Javornik; Špičasti vrh;….) Z vrha Hleviš smo se odpravili v dolino proti Idrijski Beli. Po celodnevnem pohodu sem se utrujen zvrnil na kavč in za krajši čas zaspal. Bil je lep pohod.

 

Takoj ob začetku počitnic se je naša družina odpravila na kolesarski izlet v Krajinski park Zgornja Idrijca. Prvi postanek smo imeli v Idrijski Beli, na Lajštu. Pot smo kmalu nadaljevali proti klavžam. Malo smo se ustavili pri kapelici, kjer smo popili malo vode iz studenca. Čez par minut smo se odpravili naprej. Prispeli smo do Belskih klavž, ki so bila končna točka. Nato smo se vrnili domov. Pot je trajala 2 uri in 30 minut.

 

Na podlagi danih možnosti kako preživeti športni dan, sem se odločila, da gremo z družino na kolesarski izlet.  Želeli smo narediti poseben dan, zato smo sprejeli skupno odločitev in se dogovorili, da bo to  kolesarjenje povezano s prvim majem. Tako ne bomo nikoli pozabili tega dogodka in datuma. Naš cilj je bil prekolesariti območje oz krog od Predgriž, preko Zadloga ter Črnega vrha nazaj do Predgriž. Zunaj je tega dne sijalo sonce. Ustrezno smo se oblekli in pripravili kolesa, takrat pa sem zunaj zagledala črne oblake in dež. Moj oče je pogledal vremensko napoved in ugotovil, da je to le kratkotrajna ploha in se bo kmalu končala. Ko je prenehalo deževati, smo se odpravili na pot. Z avtom in naloženimi kolesi smo se odpeljali v Predgriže. Tam se je pričela naša kolesarska pot. Ko smo šli v klanec, sem se  malo utrudila, vendar vedela, da ko pridemo na vrh, se bom lahko spustila navzdol in to mi je dajalo moč in energijo za naprej. Nadaljevali smo svojo pot skozi gozd. Prišli smo do različnih tabel z napisi krajev ter se tam slikali. Obiskali smo tudi šolo, v katero je hodil moj oče. Ko smo  se peljali proti cilju, sem morala po navodilih očeta tudi ponoviti snov iz kolesarskega izpita. Seveda se je čisto na koncu zgodilo tudi nekaj smešnega. Ravno pred koncem poti, mi je pod kolo padla plastenka s sokom, ki je bila nameščena v nosilcu za pijačo.

 

Z mamo sva odkolesarila v Belo. Bilo je zelo hladno, počasi sva se ogrela. Pri Lajštu sva zavila na levo proti Krekovšam. Vozila sva ob reki Belci. Je zelo lepa. Šla sva mimo Brusovih in Putrihovih klavž, tam sem po stopnicah šel k vodi. Dolgo sva kolesarila do Krekovš kjer je lovska koča. Potem sva zavila v dolino reke Idrijce. Spust mi je bil zelo všeč.

 

Pot sem začela na Vojskem v Mrzli rupi. Hodila sem po gozdu. Vreme je bilo oblačno in vetrovno .Prispela sem do spominske plošče na Hudem polju. Tam je stala vojna partizanska bolnica Pavla-ime je dobila po dr. Pavli Jerini Lah. Nobena bolnišniška baraka ni več ohranjena, danes je na tem mestu spominsko obeležje.

 

Za športni dan sem se odločil, da grem z družino do kanomeljskih klavž. Najprej smo šli po novi kolesarski stezi preko Mokraške vasi do Spodnje Idrije, od tam pa do Srednje Kanomlje, potem pa smo zavili na cesto do klavž. Cesta je bila kar strma, zadnji del pa je bil nevaren tudi zaradi prepada na levi strani ceste. Zadnji odsek se je tudi zelo drselo, zato je bilo kar težko. Ko smo prišli do klavž, smo tam pustili kolesa in sva z mamo odšla še na ogled slapa. Domov smo se vrnili po poti čez Razpotje. Kolesarjenje je trajalo približno 3 ure, prevozili smo 28 kilometrov.

 

Na športni dan smo se odpravili do Putrihovih klavž. Ko smo že nekaj časa kolesarili in smo prišli do Zagoda sem menjala in potem nisem mogla zagoniti. Ustavili smo se, da bi pogledali kaj se je zgodilo, stopila sem dol s kolesa in je nekaj počilo in že sem lahko naprej gonila. Odkolesarili smo naprej. Prišli smo do Lajšta tam smo popili in se odpravili naprej. Pot od Lajšta do Putrihovih klavž se celo pot rahlo vzpenja. Ko smo prišli do Putrihovih klavž smo tam pomalicali in odkolesarili domov. Skupen čas kolesarjenja je trajal dve uri in pol.

 

Z očetom sva se s kolesom peljala po mostu pri šoli in zavila v Mejco ter nadaljevala pot po Rakah. Kolesarila sva do visečega mosta pri Divjem jezeru. Pot sva nadaljevala v Belo, ki je bila večinoma obdana z gozdom. Ko sva prišla v belo, me je oče fotografiral. Domov sva odšla po isti poti nazaj. Športni dan mi je bil zelo všeč.

 

Za drugi športni dan smo izbrali izlet s kolesi v Belo. Bilo je zelo zabavno. Ko smo prišli, smo se ustavili in pogledali naokoli. V eni luži sem videl žabo, metal sem tudi kamenje v vodo. Ker smo videli, da bo začelo deževati, smo se odpravili domov. Na poti proti domu, sem videl veliko skalo, ki je padla na cesto.

 

Bili smo na Hlevišah. Pot smo začeli pri Kamštu, nadaljevali po Rakah do usmerjevalne table vrh Struga. Prišli smo do taborniške koče na Pšenku in nadaljevali pot do koče na Hlevišah. Na poti smo videli velik iztrebek, verjetno je bil medvedov. Nazaj smo se vrnili po isti poti.

 

Športni dan sem izvedel v nedeljo 3.5.2020. Izbral sem si pohod, ki je trajal 2 h 15 minut. Z mamo in sestro smo šli izpred hiše starih staršev iz Mrzlega vrha do Korit. Nato nas je pot vodila v Ledine in čez Sivko nazaj do domačije starih staršev. Med potjo sem opazoval naravo: drevje, ki cveti, njive, na katerih so že kmetje posadili krompir, na pašnikih se pasejo ovce. Vreme je bilo sončno in zelo sem užival, ker sem bil zopet z mamo, katere nisem videl ves teden.

 

Vaje sem izvajal zunaj na dvorišču. Ogrel sem se z vajami iz youtuba. Iz videa sem spoznal veliko novih vaj za dinamično ogrevanje. Poudarek je bil na ogrevanju celega telesa. Po ogrevanju sem naredil 10 minutni kardio trening, ki sem ga zaključil s tekom po stopnicah ter naredil za konec še raztezne vaje. Potem pa sem rešil kviz o košarki in si ogledal posnetek o športni prehrani.

 

V nedeljo sem se odpravil na pohod sam. V vasi Kamnje sta me starša spustila iz avta in sam s kužkom Hačijem sem se odpravil najprej do Vrtovina potem pa še do bližnjega hriba (Sv. Pavle). Med potjo sem srečal ovce, ki se jih je Hači bal, iz tiste točke pa se je v daljavi videl Nanos. Ko sem prišel na cilj (cerkev Sv. Pavla ) sem se odžejal in se s Hačijem še razgledal, kajti razgled je bil prečudovit na Vipavsko dolino. Počakal sem, da se je še možakar podpisal v knjižico potem pa sem še naju s Hačijem. Nekaj časa sva bila še na hribu potem pa sva pritekla nazaj v Vrtovin, saj tam živi moja stara mama. kamor pogosto zahajamo.

 

Pohod na Kobalove planine, 4.5.2020. Od doma smo se sprehodili v Češnjice in od tam smo odšli do Razpotja. Nato smo odšli do Loma. Tam so imeli veliko živali. Od Loma smo odšli samo še do Kobalovih planin. Med hojo smo opazovale naravo in enkrat slišali “rjovenje”, zato je bila pot od tam naprej veliko bolj strašljiva. Na Kobalovih planinah smo si privoščile posladek in se odpravile nazaj proti domu.

 

Odločili smo se, da gremo na anteno. Začeli smo pri naši hiši in se odpravili v gozd za našo hišo. Prišli smo do kmetije pri Kobalu in nadaljevali pot po cesti do table, ki kaže smer do Antene. Pot je bila strma, šli smo po gozdu. Čez nekaj časa smo prišli do zidane zgradbe. Mislim, da je bilo vodno zajetje, nisem pa ravno prepričan. Pot nam je šla bolj počasi, ker nismo imeli dovolj kondicije. Po pol ure smo prispeli na malo bolj široko cesto, od tam smo potrebovali še 10 minut do vrha.

 

Za športni dan sem si izbral pohod. Z vso družino smo odšli v Srednjo  Kanomljo. Tam smo si ogledali domačijo pri Gantarji ,ki leži  na nadmorski višini  600m .Ustavili smo se ob vodi in začeli vzpon do omenjene kmetije. Hodili smo 2h 54min. Nad kmetijo je lepa razgledna točka s katere, se vidi po vsej dolini Kanomljice, do Oblakovega Vrha.  Vrnili smo se po drugi gozdni poti. Tam smo dosegli najvišjo točko 761m, potem pa je sledil spust do reke Kanomljice. Ob reki Kanomljici smo se vrnili do izhodišča . Prehodili smo 5 kilometrov. ”

 

V nedeljo smo se skupaj z družino odpravili peš na Hleviše. S sabo sem vzela samo vodo, saj  smo šli na pohod po kosilu.  Vreme je bilo oblačno, pot pa mokra, saj je pred tem deževalo. Med potjo smo srečali le nekaj pohodnikov, a pri koči jih je bilo veliko. Opazovala sem naravo in slišala sem kukavico. Ko smo prišli do koče je bila le ta odprta. Privoščili smo si  ledeni čaj in malo posedeli. Okrog mene je skakal tudi pes, s katerim sva se z bratom malo poigrala. Nato smo se odpravili nazaj domov.

 

Z atom sva se s kolesi odpeljala proti Spodnji Idriji po kolesarski poti Pod Golici. Nato sva se iz Spodnje Kanomlje vzpela proti Kanomeljskem Razpotju. Od tam sva se spustila v Idrijo mimo Kobalove kmetije. Prevozila sva 15 km in premagala 300 m višinske razlike.

 

Na kolesarjenje sem šel z mamo. Po Rakah sva prišla do Divjega jezera. Spotoma sem šel po downhill progah. Z mamo sva kolesarila dve uri in pol. Na kolesarjenju sem se imel lepo. Mami sem pokazal kamp, ki smo ga naredili s prijatelji. V gozdu je bilo čudovito, ker so bili tako lepi odtenki zelene.

 

Tokrat sem si izbral kolesarjenje, eno od treh možnosti za športni dan. Ker je bilo vreme sončno, sva se z atom hitro odpravila na kolo. Šla sva skozi križišče in naprej proti Beli. Tam sva se ustavila, malo popila in šla naprej proti kapelici. Tam sva zaključila športni dan. Oblekla sva si vetrovki in se odpravila proti domu. Ko sva prišla v Idrijo, sva šla še v krožišče za kolesarski izpit, nato sva šla domov. Bil je res lep športni dan.

 

Hodili smo med trtami po Rižanovi poti. Pot nas je vodila tudi mimo železnice, kjer smo videli veliko vlakov. Ob prihodu domov smo se napotili še proti vasi Pečki. Pot je potekala skozi gozd, videla sem veliko rožic, dreves,…Pot je bila precej dolga.

Objavljeno v Nerazvrščeno, Športni dnevi | Komentiraj

3. športni dan – Pohod “od doma”

Ko smo učiteljice na začetku leta sestavljale program dejavnosti, si niti v sanjah nismo predstavljale, da bomo 3. športni dan izpeljali na tak način.  Ampak trenutne razmere v svetu nam to narekujejo.

Učenci so si s svojimi družinami izbrali njihovo najljubšo pot pohoda. Poleg pohoda pa jih je čakalo še nekaj obveznosti:

– izpolnili so planinski dnevnik,

– rešili planinski kviz,

– učiteljici so poslali fotografijo s pohoda.

Tudi učiteljice smo se podale na pot in bile v mislih z učenci, pa čeprav je bila tokrat kolona otrok precej krajša.

Objavljeno v Športni dnevi | Komentiraj

3. kulurni dan – Ostržek

2. april je SVETOVNI DAN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI. Datum je bil izbran, ker se je na ta dan rodil veliki danski pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen, ki so mu svetovno slavo prinesle prav pravljice.

Zato smo danes “izpeljali” nenavaden kulturni dan. Ponavadi se skupaj odpravimo na ogled gledališke predstave. Tokrat pa smo si predstavo ogledali kar doma na računalniku. Izbrali smo gledališko – lutkovno predstavo Ostržek. Po ogledu predstave so imeli učenci še aktivnosti na delovnem listu in na koncu so v zvezek narisali še Ostržka, ki si jih lahko ogledate pod besedilom.

Objavljeno v Kulturni dnevi | Komentiraj

Ostani doma, ostani zdrav

Trenutne razmere so nas pripeljale do situacije, ko moramo ostati doma, da ostanemo zdravi oz. ne okužimo drugih. V takih trenutkih se lahko porodijo neverjetne ideje, katerih so naši otroci polno. Kaj vse je nastalo v domovih naših učencev, pa si lahko ogledate na spodnjih fotografijah, ki jih bomo sproti dopolnjevali.

Mozaik

Rimska moda

Strip

Cvetoči travnik

Venček upanja

Na Osnovni šoli Črni Vrh so dali idejo o izdelavi VENČKA UPANJA.

 

K tej akciji so povabili tudi širšo javnost, z željo, da vsi optimistično zremo naprej v lep in zdrav jutrišnji dan. Smo v času, ko je vsaka družina na svojem domu. V času, ko je prav, da se ne družino. Ko je prav, da se ne vidimo. In vsak zase upa, da bo kmalu prišel dan, ko bomo lahko zaživeli ˝normalno življenje˝. Smo v času, ko je za marsikoga življenje težko. A upanja ne smemo izgubiti. In ta venček naj bo simbol, ki bo navzven izražal željo in upanje za lepši in zdrav jutrišnji dan.

Nastali so krasni izdelki, kar dokazujejo spodnje fotografije.

Lepljenka – Ostani doma

Gumb – izziv dneva

Land art

Raba preprostih naprav

Pesem: Ostanimo doma, rešimo svet

Risanje – Sivka

Metulj

Opis predmeta

Doživljajski spis – Šolanje na domu

MOJE ŠOLANJE NA DOMU

Vse se je začelo nekega četrtka, ko nam je učiteljica povedala, da bodo šole zaprte naslednjih 14 dni. V Sloveniji se je pojavil zelo nevaren virus, ki so ga poimenovali korona virus. Vlada Republike Slovenije se je odločila, da morajo preprečiti širitev okužbe in zato je bil eden od ukrepov tudi zaprtje šol. Sprva smo bili vsi veseli, ker ne bo pouka. Kasneje pa smo izvedeli, da bomo pouk nadomeščali od doma.

Tistega dne, ko sem prišla iz šole, me je tudi mami pričakala doma z novico, da se šole zapirajo. Seveda sem takrat že vedela. Kasneje sem odšla še v glasbeno in svojo učiteljica vprašala, če se zapirajo tudi glasbene šole, vendar mi takrat še ni znala odgovoriti. Po pouku klavirja sem odšla domov in z družino smo se odločili, da zaradi varnosti pred okužbo, doma ostanem že v petek.

Vikend je minil in začelo se je šolanje na daljavo. Z mami sva pripravili urnik in potek načina učenja. Prvi dan je bilo vse skupaj videti malo zapleteno in nisem čisto razumela kaj se sedaj dogaja. Z mami sva se začeli skupaj učiti in bilo mi je zanimivo kako drugačno je učenje od doma. Trudila se mi je razložiti snov, ki smo jo morali obdelati. Zelo se je potrudila, vendar učiteljica to naredi še bolje. Vseeno sem vesela, da si mami vse pripravi in se z mano ukvarja ter mi zelo pomaga. Vsak dan nam gre bolje. Sedaj smo vključili še očija in šolanje postaja vse bolj zanimivo.

Dnevi minevajo in tudi prvi teden se je končal. V tem tednu imamo dnevno določene naloge in snovi, ki jih moramo predelati, zato je vse lažje.

Kljub temu, pa to ni isto kot da bi bila v šoli. Postala sem žalostna saj sem pogrešala  svoje prijateljice. Ker nas ima večina punc že telefon in viber, smo na njemu zgradile skupino na kateri se lahko pogovarjamo in imamo skupinske klice. Tako smo našle način kako se pogovarjati in hkrati ostati na varnem.

Šolanje doma je zame zelo zanimiva izkušnja. Prepričana sem, da tega časa ne bom nikoli pozabila. Virus nas je prisilil, da smo ostali doma in to je tudi priložnost za družino. Pred tem smo bili ves čas v hitenju, sedaj pa se nam je vse upočasnilo. Povezali smo se še bolj ter hkrati spoznavamo kaj je v življenju ključnega pomena, da lahko dosežemo kar želimo. Zdravje je naše največje bogastvo, zato upoštevajmo nasvete po televiziji in OSTANIMO DOMA.

Nina Č.

ŠOLANJE NA DOMU

Bilo je povsem običajno šolsko dopoldne ,ko je nam učiteljica sporočila, da se šolska vrata za nekaj časa zapirajo. Zaradi trenutnih razmer se moramo šolati na daljavo. Tistega dne smo iz šole pobrali vse šolske potrebščine.
In tako se je začel prvi dan šolanja na daljavo. Kot običajno vsako jutro sem pozajtrkoval in se namesto v šolo odpravil v svojo sobo, in se pripravil za šolanje na daljavo. Nato si na spletni strani šole ogledam vsa navodila, ki nam jih pripravijo učiteljice. Nato začnem z reševanjem nalog. Po polovici rešenih nalog si vzamem krajši odmor. Med tem mi mama pregleda rešene naloge. Po končanih šolskih obveznostih si vzamem čas zase. Zelo rad pogledam zanimiv akcijski filmi ali se z družino odpravim na sprehod v gozd.
Po končanem dnevu si vedno ogledam spletno stran šole, da preverim kakšne naloge imamo naslednji dan. Šolanje na domu mi je postalo všeč ker se rad učim z mamo. Zelo pa pogrešam druženje s prijatelji in trening nogometa.

Tai

 

PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MED EPIDEMIJO

Zaradi epidemije korona virusa je bila šola zaprta. Zato so nam učitelji in učiteljice pripravile naloge za 2 tedna. Vsak dan sem delal drug predmet. V ponedeljek sem naredil matematiko.

Zjutraj sem naredil naloge in popoldan sem šel s starimi starši na kmetijo v Idrijski Log. Tam sem bil do 17:00 in potem sem šel domov. Vsak dan sem spal malo dlje kot ponavadi. Spal sem do približno 9:00. Ker se je približeval moj rojstni dan sva z mamo spekla vaniljevo torto z jagodnim prelivom. V torto sva dala tudi jagode.

Po kosilu smo praznovali v krogu družine. Komaj sem čakal na praznovanje s prijatelji, ampak sem ga moral odpovedati zaradi hujših razmer s korona virusom. Malo sem bil žalosten zato, ker nisem mogel praznovati. Zato, ker je bilo lepo vreme smo šli peš v Idrijsko Belo. S seboj smo vzeli psa od prijateljice. Jaz sem mu vrgel palico v vodo in kljub temu, da je bila voda mrzla je šel v vodo po palico. Rad bi se spet družil s prijatelji in bi šel na košarko. Kmalu je prišel mail, da bodo naloge dajali sproti. V ponedeljek je bila Slovenščina in likovna umetnost. V prostem času sem pomagal tudi očetu pri beljenju sten v baru.

Komaj čakam , da bo konec epidemije korona virusa in, da bo spet vse po starem. S tega dogodka sem se naučil, da je bolje, da hodim v šolo.

                                                                                                           Žan

  IZZIVI DELA NA DOMU 

Naloga govori o mojem delu doma v času koronavirusa, saj šola ostaja zaradi preprečevanje širjenja okužb do preklica zaprta. Pripovedovala bom o tem, v katerih nalogah sem uživala, katere naloge so mi povzročale težave ter kaj sem se ob vsem tem naučila. V besedilu pišem o tem, kako sem se soočila z izzivom opravljanja šolskih obveznosti na domu.

Najtežja naloga se mi je zdela iz naravoslovja in tehnike, a vseeno mi je bilo všeč, ko sem izdelovala gugalnico. To je bil zame izziv, saj hodimo v trgovino samo po nujne stvari, zato sem se morala znajti s stvarmi, ki jih imamo doma. Za podlago in stojalo sem uporabila karton. Za vrtišče sem uporabila palčko za ražnjiče. Sedalo prve gugalnice sem naredila iz kartona. Za drugo gugalnico pa sem uporabila zamašek od plastenke. Za nihajni drog sem uporabila navadno vrv. Za  podlogo sem uporabila blago, ki naj bi predstavljalo travo.

Najbolj všeč mi je bila naloga pri glasbeni umetnosti. Napisati smo morali pesem z naslovom Ostanimo doma, rešimo svet. Tako besedilo kot glasbo sem si izmislila sama. Pesem sem zaigrala na flavto in klavir. Moja učiteljica v glasbeni šoli je bila očarana, ker ni vedela, da znam igrati tudi na klavir. Upam, da nam bo učiteljica iz glasbene umetnosti še kdaj dala takšno nalogo, da bom lahko sama napisala in uglasbila pesem. Resnično obožujem takšne naloge!

Sestavila sem tudi likovno pesem z naslovom Komu zvoni? Pesem je v obliki ure oziroma budilke in govori o onesnaževanju. S pesmijo sem želela pokazati, da so naši zemlji štete ure, če zanjo ne bomo bolje skrbeli. Budilka naj bi nas vse skupaj zdramila, da bi začeli razmišljati o posledicah našega nespametnega onesnaževanja. Črke sem izrezala iz časopisa, verz Zbudi se! pa sem naprintala.

Pri delanju naloge pa sem pomagala tudi bratu Galu, ki hodi v drugi razred. Zelo je bil vesel, ker ga je učila sestra. Naloge delam vsak dan sproti. Poskušala sem  jih rešiti čim bolj samostojno, starši so mi pomagali, če kaj nisem vedela.

Delo od doma je zame čisto nov izziv, saj se mi je to zgodilo prvič v življenju. Za delo doma brez učiteljev se moraš dobro organizirati. Ni šolskega zvonca, ki bi napovedoval začetek ali konec šolske ure. Čas si moram razporediti sama. Ker pa je okrog mene veliko mikavnih stvari, je to včasih tudi težko. Človek pač raje počne stvari, ki so mu všeč, stvari, ki pa jih mora nujno opraviti, pa bi najraje odložil. Seveda pa doma ne delam samo za šolo. Hodim tudi na sprehode v naravo, nabiram regrat. Z mamo sem pekla pecivo s pudingom in kokosom. Res je bilo odlično! Čas si krajšam tudi z branjem knjig, risanjem in gledanjem poučnih oddaj. Delo na daljavo doma imamo tudi v glasbeni šoli. Zelo pogrešam moje prijateljice in sošolke. Komaj čakam, da bom lahko spet sedla v šolsko klop.

Lara

Objavljeno v Novice | Komentiraj

Zaprtje šole in delo na daljavo

Kot je že znano, se s ponedeljkom, 16. 3. 2020, za predvidoma dva tedna, zapirajo vsi vzgojno-izobraževalni zavodi. Po priporočilih ministrstva smo se dogovorili, da bomo vseeno del učnega programa skušali izpeljati na daljavo.
Naš namen je, da ostanejo učenci v ¨učni kondiciji¨, da bomo po vrnitvi v šolo program nadaljevali s čim manj težavami in dodatnimi obremenitvami.
Prosila bi vas, da za vsa dodatna navodila in obvestila spremljate spletno stran šole – https://www.osnovna-sola-idrija.si/, kjer bodo objavljena tudi navodila za delo na domu – glejte zavihek Gradiva za dela na domu/5. razred.
Poleg navodil, ki jih bodo učenci dobili na spletni strani šole, lahko pri delu uporabljajo tudi Rokusovo interaktivno gradivo, ki je za vse učence brezplačno (gesla za prijavo so dobili z nakupom DZ za SLJ).
Če bo potrebno, bom z vami stopila v stik tudi preko e-pošte, kjer bom dosegljiva tudi za vaša nujna sporočila ali vprašanja.
Upam, da se življenje kmalu vrne v ustaljene tirnice in nas ta virus obide.
Pazite nase in vse svoje ter ostanite zdravi.
Lep pozdrav, Klavdija P. Bajc
Objavljeno v Novice | Komentiraj